Ustvarjanje spletnega mesta je zahteven in dolgotrajen proces

Sporočilo mora biti predvsem oblikovano tako, da ga lahko razumejo tako uporabniki kot spletni brskalniki. Proces gradnje spletnega mesta je razdeljen na tri faze - načrtovanje, izvedbo in življenje. V vsaki ima pomembno vlogo naročnik. »Informacijsko oblikovanje je veščina in praksa priprave vsebin, ki mora zagotoviti enostavno razumljivo in učinkovito uporabo kompleksnih informacij,« je dejal Tadej Zajšek, strokovni direktor in partner v družbi Sonce.net, na začetku predstavitve gradnje spletnega mesta podjetja Trimo. Ta je potekala na seminarju: Relevantnost sporočila je v načinu podajanja informacij, ki ga je minuli teden pripravilo Društvo za marketing Slovenije v okviru 22. bienala industrijskega oblikovanja.

Relevanca sporočila

Relevanca sporočila je v različnih digitalnih okoljih različna, informacijsko oblikovanje pa se začne že pri povezavi na spletni naslov(URL), poudarja Zajšek. »Informacija o povezavi je lahko uporabna za spletni brskalnik, ne pa vedno razumljiva tudi za uporabnika. To omogočajo skrajševalniki spletnih naslovov, ki si jih tako tudi laže zapomnimo. Sporočilo mora biti oblikovano tako, da se tudi na iskalniku pojavi tako, da ga lahko razumejo tudi ljudje.« Le majhen delež, četrtina do tretjina uporabnikov, pride do spletnega mesta neposredno prek njegove vstopne strani; večina uporabnikov na spletna mesta prihaja prek iskalnikov, ocenjuje Zajšek, zato se tudi spletna mesta načrtujejo in strukturirajo tako, da to upoštevajo.

Kaj je v digitalnem trženju drugače?

Tudi v digitalnem trženju si vedno zastavljamo trženjske cilje in za to, da jih dosežemo, uporabimo določene ciljne skupine, vendar gre tu tudi za interakcijo - ciljna skupina pride v odnos s sporočilom, se na sporočilo odzove in v skladu s tem deluje naprej. »Pomembno je, da v digitalnem okolju zadovoljujemo potrebe ciljnih skupin, ni dovolj, da jim samo prinašamo sporočilo in tem potem prepuščamo, kaj se bo zgodilo z njim. Razumeti moramo, kakšne so potrebe posameznih pripadnikov posameznih ciljnih skupin, ki se bodo srečali z nami, kako bodo našo informacijo razumeli in kako jo bodo uporabili za zadovoljevanje svojih potreb, kar vodi v doseganje trženjskih ciljev. Procesi in orodja se razlikujejo od agencije do agencije. Ni tako pomembno, s kakšnimi procesi in orodji dela agencija, ki jo izberete, ampak to, da z njimi dosega želene rezultate. Ustvariti si morate taka orodja, ki vam najbolje ustrezajo, svetujeZajšek.

Proces oblikovanja informacij

Kako poteka oblikovanje informacij pri gradnji spletnega mesta? Proces gradnje spletnega mesta ali kakšnega drugega spletnega komunikacijskega orodja je razdeljen na tri glavne faze, načrtovanje, izvedbo in življenje. Informacijsko oblikovanje je vpleteno v načrtovanje, pravi Zajšek in poudarja, da je v vsakem od procesov, zlasti pri analizah in zajemanju vsebinskih izhodišč, zelo pomembna vloga naročnika, saj bo končni rezultat načrtovanja komunikacijsko orodje, s katerim bo zadovoljeval potrebe svojih ciljnih skupin.

»Na začetku gremo z naročnikom skozi zelo intenziven proces v obliki delavnic, srečujemo se z različnimi projektnimi skupinami pri naročniku in postopoma skozi velike količine različnih evidenc in seznamov, ki so razporejeni v različne podatkovne baze in vire v podjetju ali zunaj njega, gradimo nabor informacij in vsebin, kijih bomo nato oblikovali. V tem delu običajno že vzpostavimo tudi zametke spletnih uredništev. Na koncu procesa pridemo do oblike informacijske arhitekture, ki je odvisna od posameznega projekta. Gre za tolikšno poenostavitev informacij, da lahko obvladujemo izjemno veliko število vsebin,« razlaga Zajšek. Dodaja, da za splet oblikujemo ne le informacije, ampak tudi interakcije. Tu se je treba začeti ukvarjati z uporabniško izkušnjo, v kateri je treba povezati vsebine in interakcije v delujoč sistem. Na koncu se oblikujejo uporabniški vmesniki in informacije za različne medije in različne ciljne skupine, glede na to, kako bodo te uporabljale podatke. »Ne razmišljamo le, kako bo neka informacija videti na spletnem mestu, ampak tudi v okoljih, na katere nimamo vpliva,« poudarja Zajšek. Posvečanje vsebinam nas po njegovih besedah vodi do kakovostne interakcije in komunikacije, izpolnjenih ciljev in zadovoljnega porabnika.

Življenje gre naprej

Pomembno je, da se življenje spletnega mesta nikoli ne konča. Projektne skupine morajo zato vedno sodelovati dolgoročno, saj spletnega mesta ne zamenjaš v letu dni, ker ga že postavljaš dve leti. Za življenje je predvsem pomembno uredništvo - ekipa, ki pripravlja vsebine in komunicira z obiskovalci spletnega mesta »V podjetju vzamemo z vsakega področja ljudi, ki digitalno komunicirajo s ciljnimi skupinami. Ni pomembno, ali je to razvoj izdelkov, prodaja ali trženje, saj so vsi skupaj celota, ki obvladuje digitalne komunikacije; te so denimo v Trimu razpršene globalno. Ti morajo identificirati in obvladovati aktivne vire informacij, vse, kar je pomembnega za podjetje, komunicirati prek vseh kanalov in voditi komunikacijo na konverzijskih točkah. To so točke, kjer je uporabnik v interakciji s podjetjem, v kateri ima podjetje priložnost iz anonimnega obiskovalca spletnega mesta identificirati osebo, s katero bo vodilo odnos in komuniciralo z njo ena na ena za dosego želenega. Vse to pa zahteva prilagoditev že utečenih poslovnih procesov, zahteva drugačno, dodatno delo in s tem spreminja način, kako komuniciramo in kako prodajamo,« razlaga Zajšek. Uspešna so po njegovih besedah podjetja, ki to razumejo. Agencija ni tukaj zato, da namesto podjetja komunicira z uporabniki, ampak da naročnikom omogoči izvajanje te komunikacije ter sledenje rezultatom in doseganju ciljev.